HUMO OLEA - odlično organohuminsko gnojilo

HUMO OLEA je odlično organohuminsko gnojilo. Gre za predelavo stranskih produktov pridobivanja oljčnega olja, ki poteka v popolnoma nadzorovanih okoliščinah. Tako pridobljeno gnojilo je idealno za biološko pridelavo oliv, trt in sadovnjakov, prav tako pa tudi krompirja in hotrikulturnih rastlin. Proizvodnja gnojila temelji na tehnološki inovaciji, katere nosilec je atenska Nacionalna tehnična univerza.



Prednosti gnojila HUMO OLEA so:
  • Izboljšanje strukture in vodne kapacitete tal.
  • Z biološkim delovanjem vzpostavlja dinamični ekosistem (mikroorganizmi, členonožci).
  • Vir organskih snovi.
  • Vir hranilnih snovi (dušik, fosfor, kalij).
Proizvodni proces, s katerim pripravijo HUMO OLEA, pomeni, da je proizvodnja olivnega olja kot celota, čista tehnologija (Integrated Process Pollution Control – IPPC), z ničnim učinkom na okolje. Na ta način se zagotavlja trajnost pri gojenju oliv.
Vhodni materiali, uporabljeni za proizvodnjo gnojila HUMO OLEA, so izključno stranski proizvodi pridelave in predelave oliv. Gre za semena, liste in rastlinske sokove oljk. Gnojilo ne vsebuje za zemljo patogenih mikroorganizmov, ne semen plevela, saj se v proizvodnem procesu uporabi le zgornje dele oljčnih dreves. Uporaba standardnih vhodnih materialov, v standardnih razmerjih, skupaj s standardnimi postopki kompostiranja, zagotavlja stalno kakovost pridobljenega komposta.

Prednosti HUMO OLEAe:
  • Izboljšanju strukture tal z nastajanjem granul takšne velikosti, ki tla rahljajo. Tako je zagotovljena boljša areacija koren in ustrezno odvajanje vode, kar zagotavlja primerno vlažnost tal.
  • Zaradi visokega organskega deleža v kompostu, je povečana aktivnost bakterij v tleh. Izločajo se ekstracelularni polimeri, ki ustvarjajo granule zemlje, ki povečujejo kapaciteto tal za zadrževanje vlage.
  • Povečana je kapaciteta tal za izmenjavo kationov, kar pomeni, da se veže več hranil potrebnih za rast rastlin, saj se le ti ne sperejo v podtalnico. Visoko kapaciteto vezave kationov lahko pripišemo tudi porazdelitvi velikosti delcev v kompostu.
  • Kopost močno prispeva k razvoju dobro strukturiranega ekosistema v zemlji, kjer je  dosežena simbioza med bakterijami in protozoo. Kroženje hranil (naprimer pretvorba organskega dušika v nitrate) je s to simbiozo uspešno zaokrožena. Rezultat je zdrava zemlja, z dobro uravnoteženim življenjem okoli korenin. 
  • Kopost ima zmožnost remediacije onesnažene in zaradi intenzivnega kmetijstva osiromašene zemlje, kjer uporabljajo biocide kot je metil bromid in podobno.
 
 
natisni