Analiza obstoječega stanja v Obalno-kraški regiji (Slovenija)

I. Splošni regionalni kazalniki in podatki o EKO-INOVACIJAH

1. Podporno okolje

• regija je dobro pokrita z univerzami in podpornimi organizacijami (podporne organizacije v okviru Univerze na Primorskem, gospodarska in obrtne zbornice, razvojna agencija in dva inkubatorja, platforme, društvo inovatorjev);
• vendar podporno okolje ni specializirano (nekateri subjekti zajemajo preširok spekter delovanja);
• povezava med univerzo in RR institucijami še vedno slaba.

2. Raziskave in razvoj (RR)

• delež sredstev za RR iz podjetniških virov je v regiji veliko večji (73,6%) kot na nacionalni ravni (58,3%);
• v Sloveniji znaša v povprečju delež sredstev za RR iz državnih virov 35,6%, v Obalno-kraški regiji je ta delež le 19,4%;
• regija je manj učinkovita pri koriščenju razvojnih sredstev iz tujine;
• delež sredstev za RR iz virov visokega šolstva znaša 4% (10x več kot povprečni delež v Sloveniji).

II. Politike in pobude na nacionalni in regionalni ravni

Slovenija je vzpostavila več ukrepov za inovacije na nacionalni ravni (vavčerski sistem za storitve svetovanja in usposabljanja, storitev Vse na enem mestu-VEM, finančno shemo za program raziskovalnih skupin, program mladih raziskovalcev), ki jih izvajajo nacionalne in regionalne podporne institucije (Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije-JAPTI, Tehnološka agencija Slovenije - TIA, Slovenska agencija za raziskovalno dejavnost, Eko sklad, ministrstva, regionalne organizacije za podporo podjetjem). Regionalni razvojni program (RRP) je instrument, s katerim se oblikujejo in uvajajo razvojne politike v regiji do ustanovitve pokrajin v Sloveniji. Na področju gospodarskega razvoja so načrtovane nekatere dejavnosti (ustanovitev logističnega centra in regionalnega tehnološkega parka, razvoj finančnih instrumentov za zagon in spin-off podjetja).

III. Analiza regionalnega proizvodnega sistema na področju eko-inovacij

Rezultati analize so pokazali, da je stanje na področju ekoloških inovacij bistveno boljše, kot je bilo pred desetletjem ali petimi leti, vendar je koncept eko-inovacij slabo poznan. Ekološke inovacije so predvsem domena velikih podjetij, čeprav je ekološka ozaveščenost med malimi in srednjimi podjetji (MSP) v regiji visoka, a ne v tako v formalni obliki. V regiji je nekaj zelo eko-inovativnih podjetij (IT, elektronika, lepila, predelava odpadkov), vendar to ne zadostuje za identifikacijo tipičnih sektorjev, kjer eko-inovacije prevladujejo.

Podjetja čutijo potrebo po večji podpori države na tem področju, pričakujejo konkretne ukrepe, od ozaveščanja in izobraževanja, do finančne podpore. Eden od najmočnejših instrumentov za večjo usmerjenost podjetij do ekoloških inovacij so vsekakor zakonodajne spremembe. Na področju eko-inovacij se veliko pričakuje od povezovanja, vendar ni mogoče določiti, da povezana podjetja več vlagajo v  okoljske tehnologije. Med ugotovitvami analize je tudi ocena MSP, da so naložbe v ekološke inovacije relativno nizke, ker so rezultati teh naložb (operativni prihranki) v primerjavi z stroški relativno nizki. Na področju eko-inovacij se veliko pričakuje od povezovanja in pri obravnavanih podjetjih lahko ugotovimo, da prevladujejo tista, ki sodelujejo s podjetjem, ki uporablja prijazne tehnologije.

Priložnosti proizvodnega sektorja na področju eko-inovacij

• Na regionalni ravni je veliko priložnosti v sektorjih, ki so tem območju najbolj prisotni, torej v tistih, ki so povezani z morjem, pristaniščem in transportom (raziskovanje morja, varstvo voda, okoljske tehnologije, transport in turizem).
• Več je pričakovati na področju storitvenih in tržnih inovacij, kot na na področju tehnoloških inovacij.
• Velik potencial so mala in srednja podjetja, katerim je potrebno zagotoviti pogoje in spodbude za inoviranje in rast.
• Ustrezno podporo za pospešitev na znanju temelječega gospodarstva je potrebno zagotoviti na nivoju države in regije (preko regijskih podpornih institucij - agencij, inkubatorjev, tehnološkega parka, zbornic). Trenutno podporo MSP na področju konkurenčnosti in inovativnosti bi bilo treba razširiti na bolj zahtevne programe, ki so bili do zdaj v ozadju (npr. 7. okvirni program).
• V bližnji prihodnosti ni pričakovati spremembe v strukturi regionalnega sistema izobraževanja, zato se je potrebno osredotočiti na sosednje izobraževalne in raziskovalne ustanove.
• Podpreti je potrebno vsa področja, ki so po naravi povezana z okoljem in v okviru katerih bilo doslej največ možnosti za eko-inovacije (regionalni sistem zbiranja in predelave odpadkov, okoljske dejavnosti, okoljske dejavnosti v gradbenem sektorju - zbiranje gradbenega odpadnega materiala).
• Turistična dejavnost, zlasti ob morju, kjer je največja koncentracija hotelov, bo morala slediti zgledu sodobnih tujih turističnih destinacij v uvajanju sistema zelenega upravljanja (»green management«).

natisni