Analiza obstoječega stanja v regiji Jugovzhodna Slovenija

 I  SPLOŠNI KAZALCI V REGIJI TER PODATKI O EKOINVESTICIJAH  

Gospodarstvo:

V celotni regiji prevladuje Dolenjska, t.j. njen osrednji del (55% podjetij, 60% zaposlenih, 59% podjetnikov); tu lahko najdemo tudi največja podjetja,   

•                      v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami je ta gospodarsko dobro razvita,

•                      obstajajo velike notranje razlike glede gospodarske razvitosti,

.            vpliv velikih podjetij je zelo velik,

•                      slabšanje gospodarske dejavnosti manjših podjetij in podjetnikov.

Regija je zabeležila v primerjavi s povprečnim slovenskim podjetjem:

•                      nadpovprečno gospodarsko uspešnost,

•                      nadpovprečno produktivnost (dohodek na zaposlenega),

•                      nadpovprečen dobiček glede na premoženjsko stanje ter kapital,

•                      večje gospodarstvo,

•                      povprečno dodano vrednost na zaposlenega,

•                      slabšo opremljenost s sredstvi za delo,

•                      zmanjšane stroške dela,

•                      ima večje pokritje v odnosu fiksna aktiva/delnica podjetja

Posebna značilnost regionalnega gospodarstva so velika podjetja kot sponzor gospodarskega in socialnega razvoja. Vsa so osredotočena na izvoz in so najbolj odgovorna za to, da je ta regija med najbolj izvozno usmerjenimi v državi.  

Čeprav ta regija veliko vlaga v razvoj in raziskave (več kot je slovensko povprečje), je celoten učinek manjši, ker so investicije v raziskave in razvoj tipične le za manjše število večjih podjetij.

II  PROBLEMI, KI SE NANAŠAJO NA EKO-INOVACIJE V REGIJI

·         Pot k razvoju je v izobraževanju. Večina raziskav poteka v izvozno usmerjenih podjetjih. Večjih podjetij, ki bi spodbujala in povezovala, v tem delu Slovenije ni.

·         V tem delu Slovenije ni nobenih podjetij, ki bi se ukvarjala izključno s spodbujanjem raziskav z   izjemo Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja.

·         Prav tako ni določenih lokalnih  primarnih in sekundarnih vrst podjetij za spodbujanje razvoja, kot sta, npr. inkubator in tehnični park ter društvo inovatorjev.

·         Obstaja mnogo ovir za ustanovitev, upravljanje in rast podjetij (birokracija, nizka kupna moč, pomanjkanje visoko izobraženih ljudi, slaba infrastruktura, omejen dostop do finančnih virov itd.).

III PRILOŽNOSTI GLEDE EKOINOVATIVNOSTI NA REGIONALNI RAVNI

·         Razvoj znanstvenega in tehnološkega parka ter poslovnega inkubatorja predstavlja temelj za razvoj visoko razvitih tehnoloških podjetij ter posledično za ustanovitev ustreznih podjetniških con; vse to vodi  k povečani dodani vrednosti ter k novim tehnološkim odkritjem (večja inovativnost) ter seveda tudi k večji konkurenčnosti regije.

·         Regija ima tudi večjo priložnost, da doseže večjo neodvisnost zlasti pri ustanavljanju manjših in srednje velikih podjetij in pospeši njihovo gospodarsko rast.

·         Na regionalni ravni je zlasti pomembno doseči večjo dodano vrednost in povečati  število tehnoloških odkritij (povečana inovativnost). S tem in z ustanovitvijo ustreznih podpornih organizacij se poveča konkurenčnost regije. Da bi vse to uspešno izpeljali, je potreben regijski znanstveni in tehnološki park ter podjetniški inkubator. Spodbujanje inovativnosti je tisti temelj, na katerem je potrebno graditi v prihodnosti.  

·         V regiji obstaja velik potencial za eko-inovacije na naslednjih področjih: avtomobilska industrija (sestavljanje avtomobilov ter izdelava avtomobilskih delov), farmacevtska industrija generčnih zdravil, proizvodnja plastike, predelava železa za gradbeništvo ter za različna B2B industrijska tržišča, informacijska in komunikacijska tehnologija ter razvojna podpora te industrijske panoge.

IV  PRIPOROČENI POSTOPKI ZA SPODBUJANJE EKO-INOVACIJ V REGIJI

·         Določiti najpomembnejših delov v JV regiji, ki bodo nosilci razvoja.

·         Spodbujati najrazličnejših dejavnosti, ki podpirajo SME-je, z namenom promocije podjetništva ter inovativnosti.

·         Povečati kulturo inovativnosti, razviti pogoje za razvoj le-te ter povečati kvaliteto podjetniškega okolja.

·         Preiti je potrebno od formuliranja strateških ciljev k njihovi uresničitvi.

·         Podpirati tiste dejavnosti, ki lahko dolgoročno občutno pripomorejo k regionalnemu razvoju.

·         Ustvariti učinkoviti model razvoja in raziskav ter povezati različne industrijske dejavnosti glede slednjega.

·         Izpeljati sistemska pravila za tehnološki prenos.

·         Vse ustanove, ki se ukvarjajo z raziskavami na državni ravni, je potrebno vključiti v proces podpiranja inovacij in SME-jev.

·         Odstraniti vse ovire, ki onemogočajo ustanavljanje inovativnega podjetniškega okolja.

·         Podpirati je treba inovacijske dejavnosti, ki uporabljajo evropska načela zaščite intelektualne lastnine.

·         Že na ravni regije je potrebna finančna podpora pri ustanavljanju ustrezne infrastrukture ter inovacijskih procesov.

·         Spodbujati bodoče študente, da bodo študirali na področjih, ki so najpomembnejša za razvoj in tržišče.  

·         Razširiti znanje direktorjev in zaposlenih ter omogočiti kulturo (eko)inovativnosti.