Analiza obstoječega stanja v Notranjsko-kraški regiji (Slovenija)

Notranjsko-kraška statistična regija meri 1.456 km2 (7,2% površine Slovenije) in šteje 52.083 prebivalcev (podatek iz leta 2007). Po površini je ena izmed manjših regij v Sloveniji, obenem pa velja za najredkeje poseljeno regijo v Sloveniji, saj ima kar petkrat manj prebivalcev na km2 kot najgosteje naseljena, Osrednjeslovenska regija. Notranjsko-kraška regija je med gospodarsko šibkejšimi regijami v Sloveniji, saj k slovenskemu BDP prispeva le 1,9 % (podatek iz leta 2006). Med podjetji sekundarnih in terciarnih dejavnosti so v veliki meri zastopana obrtna podjetja (46,4 %, podatek iz leta 2006). V regiji je močno prisotna lesno-predelovalna, pohištvena in kovinarska dejavnost, ki pa se jima v zadnjih letih pridružujejo tudi z razvojnega vidika bolj obetavne dejavnosti, z višjo dodano vrednostjo, kot so npr. elektronika, elektro-industrija in tudi kemična industrija. Regijsko gospodarstvo je sicer izvozno usmerjeno. Med perspektivnimi je tudi razvoj turistične dejavnosti, saj regija s svojimi naravnimi znamenitostmi (Postojnska jama, Cerkniško jezero, Bloška planota) predstavlja velik, še relativno neizkoriščen potencial.

V povprečju so podjetja v regiji z do 5 zaposlenimi na podjetje med najmanjšimi v državi. Čeprav je stopnja delovne aktivnosti v regiji najvišja v državi (64,5 %, podatek iz leta 2007) se velik delež prebivalcev Notranjsko-kraške regije vozi na delo v sosednje regije. Zaradi tega je ekonomska moč prebivalstva sorazmerno visoka.

V splošnem trenutna gospodarska situacija v regiji ni spodbudna in bi potrebovala:

• znatno podporo pri doseganju razvojnega preboja regijskega gospodarstva, predvsem z vidika zagotavljanja zaposlenih s primernim znanjem (visoko usposobljeni, specializirani zaposleni);
• višjo stopnjo povezanosti med gospodarstvom in središči znanja z namenom vzpostavitve učinkovitega regijskega podpornega okolja, ki bi gospodarstvu omogočal razvoj (tehnološki centri, industrijske cone, razvoj podpornih storitev … ).

Med prednostmi Notranjsko-kraške regije, ki se kažejo tako v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji kot tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami, je treba izpostaviti regijsko usmeritev v delovanje v skladu z idejami o trajnostnem razvoju, ki se odraža tudi v regijskem razvojnem programu in znotraj tega, v eni izmed treh regijskih horizontalnih prioritet: Upravljanje z eko-regijo. Gre za usmerjenost regijskih aktivnosti v enakomeren razvoj na področju gospodarstva, človeških virov, okolja in podeželja, kjer se spodbuja predvsem tiste dejavnosti, ki so v sožitju z naravo in okoljem in ki hkrati zagotavljajo visoko kakovost bivanja. Pri tem ne gre le za osredotočenost na posamezne dejavnosti, pač pa je upravljanje z eko-regijo horizontalna vsebina, ki je prisotna v vseh sferah delovanja, ter tudi v večini razvojnih ukrepov, ki izhajajo iz regijskega razvojnega programa.

Z vidika opazovanja stanja na področju (eko)inoviranja za regijo velja sledeče:

• v regiji je opaziti skromno inovacijsko kulturo, še posebej med malimi in srednjimi podjetji;
• raziskovalnih aktivnosti znotraj podjetij je malo, posledično je nizka stopnja inoviranja znotraj podjetij;
• ni zaslediti sodelovanja med regijskim gospodarstvom in regijskimi ter drugimi razvojnimi in raziskovalnimi institucijami;
• v regiji se premalo vlaga v razvoj in raziskovanje, obenem je tudi črpanje nacionalnih sredstev v veliki meri neizkoriščeno (gre predvsem za subvencije malim in srednjim podjetjem);
• v primerjavi z nacionalnim povprečjem se v regiji najmanj vlaga v okolju prijazne tehnologije (0,9 % regijskega BDP), obstoječe investicije so usmerjene predvsem v upravljanje z odpadnimi vodami:
• glede na visok odstotek visoko izobraženih v regiji se kaže spodbuden potencial za (eko)inoviranje, v kolikor bi se vzpostavilo nove možnosti zaposlovanja takšnih kadrov;
• zaradi ugodnih cestnih in železniških povezav se kažejo dobre možnosti vzpostavitve logističnih poslovnih centrov, kar je trenutno še neizkoriščena poslovna priložnost;
• intenzivne kmetijske dejavnosti za regijo niso značilne, kar nudi ugodno izhodišče za spodbudo ekološkemu kmetijstvu in iz tega izhajajoče (eko)inoviranje.

Regijski potencial se torej kaže predvsem v visoki stopnji visoko izobraženih, v povezovanju med gospodarstvom in institucijami znanja, v bogati naravni dediščini in dobro ohranjenem naravnem okolju, ki nudi dobro izhodišče za novih poslovnih priložnosti.